eu4journalists

Kmetijstvo – ribištvo – prehrana

3. Varna hrana

Zadeve

• zagotoviti živilsko verigo (od polja do krožnika po načelu sledljivosti)
• skrbi glede uporabe pesticidov
• nadaljevanje debate o gensko spremenjeni hrani
• uporaba znanosti pri rastlinah v prihodnosti (“pharming” rastlin)
• je etiketiranje živil zadostno?
• širjenje debelosti, še posebej med otroci

Prehranska politika pokriva vrsto vprašanj, kot so npr. kvaliteta in varnost hrane, okolje, kmetijstvo, ribištvo, ozaveščanje potrošnikov, raziskave in razvoj (vključno z gensko spremenjenimi organizmi) ter zakoniti in ekonomski vidiki (oblikovanje cen, pakiranje). Kot taki prehranski politiki ne prizanaša nobeno ministrstvo v Evropski komisiji.

Unija je občutljiva na skrbi javnosti glede varne hrane in na varnost, še posebno po boleznih kot so bolezen norih krav (BSE), slinavke in parkljevke (prvič se je pojavila v Angliji), ptičja gripa in kontaminacija živil z dioksini.

Obširen in natančen pregled zakonodaje je bil dokončan leta 2002 z novim poudarkom na krmi za živali, saj je vsebina krme vzrok za vse večje preplahe povezane s hrano v zadnjih letih. Določbe o sledljivosti so bile sprejete leta 2005, posodobljena higienska pravila pa leto kasneje. Poleg tega je EU sprejela ciljno zakonodajo s strogimi postopki marketinga, etiketiranja in sledljivosti rastlin in živilskih proizvodov, ki vsebujejo genetsko spremenjene organizme. Obsega vprašanja v zvezi z varno hrano; uporaba pesticidov, dopolnila hrane, obdelava z umetnimi barvili, antibiotiki in hormoni v proizvodnji hrane ter v zvezi z izdelki v stiku z živilskimi proizvodi kot je embalaža.

V doseganju politike “od polja do krožnika” je EU izvedla vrsto ukrepov, ki naj bi zadrževale bolezni in okužbe stran od evropske zaloge hrane. Vodilno načelo je uporaba celostnega pristopa od polja do mize, tako da so pokriti vsi sektorji prehranske verige vključno s proizvodnjo krme, primarno pridelavo hrane, predelavo hrane, shranjevanjem, prevozi in prodajo na drobno. Trije podporni stebri, ki omogočajo tem načelom realizacijo v praksi, so: zakonodaja na področju hrane in krme, trezen in dobro premišljen znanstveni nasvet, na katerem se da osnovati odločitve, in pravilno izvajanje pravil.

European Food Safety Authority European Food Safety Authority (EFSA) v Parmi v Italiji pripravlja neodvisne, javne, znanstvene ugotovitve o obstoječih in prihajajočih tveganjih. Spomladi 2007 je npr. Evropska komisija prosila za njen nasvet glede implikacij o kloniranju živali za varno hrano. EFSA je vključena tudi pri oblikovanju zakonodaje ter daje nasvete, ko se oblikovalci politike ukvarjajo z vprašanji strahu pred oporečno hrano.

Za hitro odreagiranje ob varnostnih problemih je EU razvila sistem za hitro opozarjanje. Vsaka vlada EU ima sistem zgodnjega opozarjanja, kadar bi hrana oz. krma lahko bila nevarna in bi bili potrošniki potencialno izpostavljeni bolezni. Vlada nato obvesti Komisijo, ki je središče obsežnega sistema obveščanja. V zadnjih letih je bil ta sistem uporabljen npr. v primeru, ko je bila v državi članici odkrita nezakonita gensko spremenjena koruza.