Promet in energija
1. Ozadje
Januarja 2007 je Evropska Komisija razkrila neprecedenčni skupek energetskih iniciativ in spodbudila EU 27, da jih sprejme. Komisija si je za cilj zadala znižanje zelenogrednih emisij za 30% v razvitih državah do leta 2020, z minimalnim znižanjem za 20% v Uniji sami, do istega datuma. Predsednik komisije Jose Manuel Barroso je pozval k “post-indrustrializacijski” revoluciji, ko je dejal: »Energetska politika je bila glavna ideja ob zagonu EU. Zdaj je čas, da jo vrnemo v ospredje. Vse države članice se srečujejo z izzivi klimatskih sprememb, večanjem odvisnosti od uvoza in višje cene energije.«
Na Pomladnem srečanju voditeljev držav in vlad EU v Bruslju, je bilo sprejetih nekaj pravno-obvezujočih ciljev, ki vključujejo minimalno 20% redukcijo zelenogrednih emisij in pridobitev 20% energije iz obnovljivih virov. Ker se EU že bori za dosego ciljev postavljenih pod Kyotskim protokolom, se področja povezana z naravovarstvenimi cilji, vključno s transportom in energijo, srečujejo s še večjimi izzivi.
Transport in energija si, poleg komunikacij, delita lastnosti omrežnih industrij. Globalna ekonomija in nastop združene Evrope zahtevata večjo omrežno integracijo. V preteklosti sta bila transport in energija organizirana v skladu z narodnimi politikami, ki niso, ali niso dovolj dobro ustrezale potrebam Evropske unije. Da bi to odpravili, je bila v Maastrichtski pogodbi določena odločba za izgradnjo “transevropskih omrežij” (TEO), za energijo, transport in telekomunikacije. TEO je financiran s strani Evropske skupnosti, Evropske investicijske banke, Strukturnih skladov in Kohezivnih skladov ter je dodeljen za razvoj revnejših Evropskih regij in za integracijo Evropske infrastrukture.
Čeprav je že dolgo obstajala vseevropska zakonodaja in financiranje tako za promet kot energijo, je bila splošna evropska politika “Evropska energetska politika” odobrena le oktobra 2005 med zborom EU v Londonu. Marca 2006 je Komisija izdala Zeleno knjigo z naslovom “Evropska strategija za trajno, konkurenčno in varno energijo”. Temu je sledila vrsta predlogov s strani Evropske Komisije z naslovom “Energija za spreminjajoči se svet”, ki je sovpadala z govorom Barrosa januarja 2007 in ki čaka na odobritev s strani Evropskega sveta in Evropskega parlamenta da postane zakon. Pomladno srečanje je naredilo pomemben korak k realizaciji tega.
Četudi so tarče uperjene predvsem k energetskemu sektorju, so integralne tudi za razvoj urbanih okolij in za transport ljudi ter blaga, kar vključuje zaloge uvoženih fosilnih goriv. Komisija je zgodaj 2007 izdala Zeleno knjigo o “mestnem prometu”, ki bo preučila vse oblike mestnega prometa, da se bo lahko odločila, kako lahko EU pomaga pri razvoju le-tega v zvezi z celotno evropsko transportno politiko.
Zaščita in varnost
Napadi 11. septembra 2001 in tistih v Madridu in Londonu so pokazali, kako ranljive so prometne storitve za napade teroristov, ter povečali potrebo po okrepitvi prometne infrastrukture proti tovrstnim napadom. Energetska infrastruktura prav tako predstavlja nevarno tarčo, z možnimi pogubnimi posledicami. Po letu 2001 je EU hitro razvila varnost po območju Evrope. Sprejeti so bili skupni standardi za varnost na letališčih, poleg tega je sedaj Komisija zadolžena za inšpekcije širom Evrope. Poročila o varnosti na letališču ji pišejo državni inšpektorji. Na pristaniščih je plovna inšpekcija, ki je bila poprej dolžna zagotoviti, da nevarne ladje ne ogrožajo evropskih voda, dobila novo vlogo, in sicer opazovanje potencialno nevarnih tovorov. Komisija trenutno dela na spodbujanju območja EU k zaščiti energije in transportnih omrežij.
Evropska Unija je ustanovila tri agencije; za letalstvo, pomorstvo in varstvo železnic ter se pogodila o skupnih varstvenih standardih na različnih področjih. Agencije so zadolžene za implementiranje varnostnih ukrepov širom Evrope in za pomoč Komisiji pri razvoju boljših in bolj efektivnih varnostnih ukrepov.