Notranji trg
1. Vizija enotnega trga 21. stoletja
Na začetku leta 2007 je Evropska komisija predstavila svojo vizijo prihodnosti notranjega trga EU. Predsednik Jose` Manuel Barroso je dejal:
»Enoten trg je jedro prizadevanj Evrope. Za državljane pomeni pravico do življenja in dela v drugi državi EU ter dostop do večje izbire kvalitetnih izdelkov in storitev po najnižjih cenah. Za gospodarstvo pomeni delovanje na domačem trgu, ki zajema 500 milijonov ljudi in temelji na pravni državi, z vzajemnim spoštovanjem in zaupanjem. Enoten trg je pomembnejši kot kdajkoli prej. Želim ga videti ojačanega in prilagojenega globaliziranemu svetu 21. stoletja«.
Temelji »skupnega trga« so bili postavljeni leta 1957, ko je Rimska pogodba ustvarila Evropsko gospodarsko skupnost (EEC). Od takrat naprej je ena ključnih politik – ko je Komisija začela s svojo pobudo o enotnem trgu leta 1985, je naredila pomemben korak naprej. Jedro te politike so »štiri svoboščine« - prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala.
Glede na izračune Komisije je od leta 1993 do 2003 enoten trg ustvaril vsaj 2,5 milijonov več služb in proizvedel blizu 900 milijard evrov dodatnega premoženja.
Petdeset let od njenega nastanka Komisija v ospredje enotnega trga namesto čezmejnih ovir trgovanja postavlja zagotavljanje da trg deluje bolje, v korist državljanom, potrošnikom in podjetnikom. To bi se moralo uresničiti »s spodbujanjem tekmovalnega gospodarskega okolja, ki spoštuje izbiro potrošnika in nosi socialno in okoljsko odgovornost«. Komisija poleg tega zahteva tudi izboljšano oceno socialnega vpliva na nadaljnje integracije in odpiranja sektorjev za konkurenco.
Mnogi evropski državljani so izrazili zaskrbljenost glede občutnih razdiralnih vplivov globalizacije. Z vidika Komisije je predvidevanje in spremljanje sprememb za ljudi, na katere odprtje trga neposredno vpliva, stvar socialne pravičnosti. Leta 2005 je bil kot odgovor na zaskrbljenost, predvsem v Franciji, in za pomoč presežnim delavcem zaradi liberalizacije trga, uveden tako imenovani »Globalisation Adjustment Fund« (EGF). Letno bo izplačeval do 500 milijonov evrov finančne podpore, s pomočjo katere si bodo ti ljudje lažje poiskali delo.
Novo vizijo enotnega trga 21. stoletja Evropske komisije sta pozdravili tako Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) kot »Businesseurope«, organizacija zaposlovalcev Evropske unije.
Kljub temu pa bo za dokončanje notranjega trga potrebno storiti še veliko. Izpopolnjevanje nekaterih občutljivih področij, kot so zdravje, finančne storitve in omrežna industrija kot npr. energija, bo trajalo še dolgo.
Quick-jump to other chapters in this dossier :
Chapters
- 1. Vizija enotnega trga 21. stoletja
- 2. Ovire trgovanja
- 3. Prosti pretok blaga
- 4. Prosti pretok ljudi
- 5. Prosti pretok storitev
- 6. Prosti pretok kapitala
- 7. Key policy makers and contacts