eu4journalists

Zunanji odnosi – trgovina – razvoj

1. Zunanja politika EU – definicija in panoge

EU je z območjem, ki se razprostira od Atlantika do Črnega morja in s približno 490 milijoni prebivalcev, postala mednarodni akter s pomembnim ekonomskim in političnim vplivom. Z vsako razširitvijo se je moč njene zunanje politike povečala. Trenutno članstvo 27 držav Evropski uniji omogoča udejstvovanje v različnih predelih sveta.

Maastrichtska pogodba (ali »Pogodba Evropske unije«) je preoblikovala na ekonomiji osnovano Ekonomsko gospodarsko skupnost (ECC) v politično entiteto, sposobno izpolnjevati vedno višje aspiracije Evrope v mednarodnem prostoru.

Struktura Evropske unije:

• Prvi steber Evropske skupnosti (Evropska komisija)
• Drugi steber Skupna zunanja politika in varnostna politika (Svet Evropske unije)
• Tretji steber Policija in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Svet Evropske unije)

Glede na zunanjo politiko EU, Evropska unija kot taka ni pravni subjekt. Le prvi steber EU vključuje zakonska pooblastila in Evropska komisija sama nosi odgovornost predstavljanja EU zunanjemu političnemu svetu. V drugem in tretjem stebru še vedno prevladujejo medvladni dogovori, odločanje in izvedba odločitev pa je odvisna le od vsake države članice. Vseeno pa Komisija, države članice in institucije drugega in tretjega stebra s svojimi ukrepi določajo zunanjo politiko EU in spodbujajo interese EU v mednarodnem političnem prostoru.

Izraz »zunanji odnosi« v kontekstu EU pokriva vse vidike zunanjih zadev Evropske unije, razen trgovine in razvoja.

V nadaljevanju sledi razlaga zapletene sestave in vsebine politike zunanjih odnosov Evropske unije, ki jo oblikuje Komisija, Evropski parlament, Svet in države članice.