Podjetništvo in gospodarstvo
1. Podjetniška in gospodarska politika
Podjetniška in industrijska politika Evropske unije stremita k ustvarjanju ugodnega okolja za Evropska podjetja in industrije, ekonomsko rast, službe in socialno pomoč. Razmere za poslovanje poskušata narediti ugodne za podjetja, da bodo zmožna tekmovati in trgovati pod enakimi pogoji v Evropi in globalno. Politika si prizadeva k ustvarjanju Evrope kot privlačnega prostora za investiranja in delo in hkrati podpira inovativno industrijo in industrijo temelječo na znanju.
Določene potrebe po nekaterih industrijah, kot so prehrambena, avtomobilska ali informacijska industrija so vzete v obzir, medtem ko je industrijam kot je obrambena, letalska, biotehnološka, kemična in strojno inženirstvo zagotovljeno dobro delovanje.
Evropska Komisija poudarja potrebo po integraciji različnih politik, kot so trgovanje, raziskave, notranji trg, treniranje, informacijska skupnost, regionalni razvoj, obdavčevanje in okolje, zato da bodo pospešili uporabo znanja in inovacij širom Evrope kot celota. Oviranje konkurence mora biti umaknjeno, predpisi pa morajo biti znižani na minimum na račun rasti. Podjetja se morajo prilagoditi nenehnemu razvoju, razvoju znanj, nižanju revščine, spoštovanju človekovih pravic in racionalni uporabi naravnih sredstev
Lizbonski vrh, ki se je odvijal marca 2000, je zaznamoval velik preobrat na tem področju. njen izraženi cilj je bil narediti Evropo kot “najbolj konkurenčno in dinamično ekonomijo, temelječo na znanju v svetu, sposobno trajne rasti z več in boljšimi službami in boljšo socialno kohezijo” do leta 2010.
Na Evropskem Svetu v Gothenburgu je bila dodana še okoljevarstvena nota k strategiji promoviranja trajne rasti v Evropi.
Decembra 2006 je bila Lizbonska strategija o rasti in delu ponovno zagnana. Predsednik komisije Jose Manuel Barroso je dejal: “Evropa začenja sprejemati spremembe, ki utegnejo narediti trenutno ekonomsko konjunkturo zadnjo. Da bi se pripravili na globalizacijo mora vsaka država članica pospešiti tempo in začeti delovati s celotnim potencialom.”
Sodeč po Evropskem Svetu, so poskusi strukturnih sprememb ekonomij v državah članicah začeli rojevati sadove. Raziskave, tehnološki razvoj in inovacije dobivajo gonilno moč, ukinjanje birokratskih načinov izboljšuje predpise in poslovno okolje, še posebej za majhna in srednje velika podjetja, se izboljšuje.
Pri merjenju delovanja inovacij, je bilo razvidno, da EU po inovacijah v zadnjih petih letih dohaja ZDA (glejte evropsko inovacijsko točkovno tablo European Innovation Scoreboard 2006) . Finska, Švedska, Danska in Nemčija so bile razglašene za vodilne na področju inovacij, ne samo med članicami EU ampak tudi globalno. Delujejo bolje in investirajo veliko več kot povprečne države na področju inovacij.
Cilj EU je doseči vlaganje povprečno treh procentov BDPja v raziskave in investicije v razvoj do leta 2010, kot del Lizbonske strategije za rast in konkurenčnost.
Generalni direktorat evropske komisije za podjetja in industrije navaja sledeče cilje kot glavne:
- podpora Lizbonskemu procesu
- zmanjšati ovire podjetništvu v Evropi in spodbuditi potencialne podjetnike
- podpirati inovacije v tehnični sferi kot dodatek raziskavam, kot tudi v poslovnih procesih
- nadaljnje večanje učinkovitosti notranjega trga, še posebej v novejših državah članicah
- večati globalno konkurenčnost evropske industrije znotraj okvirja trajnega razvoja
EU zagovarja politiko, po kateri se proizvod in proizvodni predpisi določajo podjetjem le kadar je to absolutno potrebno. Izjeme so denimo farmacevtska podjetja, ki potrebujejo dovoljenje, preden dajo izdelek na trg.
Stroga pravila veljajo tudi za kemikalije. Dolgo pričakovani kompromis glede REACH je bil sprejet decembra 2006 in se pričakuje, da bo prišel v veljavo leta 2007. REACH zahteva, da proizvajalci in uvozniki kemikalij zagotovijo zdravstvene in zaščitne podatke za 30000 kemijskih substance, ki so trenutno v vsakodnevni uporabi. Sem sodijo različne vrste plastik uporabljenih v igračah, mobilnih telefonih, in gospodinjskih pripomočkih ter razne kemikalije ki se uporabljajo v čistilnih pripomočkih, barvah in tekstilu.
Vse snovi morajo biti registrirane v odobju enajstih let pri novi Evropski agenciji za kemikalija (ECHA) v Helsinkih. Agencija bo usklajevala temeljito vrednotenje sumljivih kemikalij in vodila javno zbirko podatkov v kateri bodo lahko uporabniki in profesionalci našli informacije. Delo se bo začelo z najbolj strupenimi in najpogosteje rabljenimi kemikalijami. Če je na voljo bolj varna snov za razumno ceno, se mora strupene opustiti. Odgovornost za dokazovanje, da so njihovi proizvodi varni, leži na proizvajalcih. Od REACHa se pričakuje, da bo varoval zdravje prebivalcev EU in okolje, medtem ko bo izboljševal inovativne zmožnosti in konkurenčnost kemične industrije EU.