eu4journalists

Znanost & raziskave

1.Vzdrževanje konkurenčnosti

Znanost, raziskovanje in tehnološki napredek pomagajo pri omogočanju delovnih mest, blaginje in kvalitetnega življenja. Cilj raziskovalne politike EU je »organizirati sodelovanje na različnih ravneh, usklajevati nacionalne politike z evropsko, spodbujati mrežno povezovanje raziskovalnih skupin in povečati mobilnost posameznikov in idej, da bi okrepila evropsko konkurenčnost.«

Evropsko raziskovanje se je pričelo leta 1956 s Pogodbo Euratom in se najprej osredotočilo na jedrsko znanost. Širitev raziskovanja na evropski ravni pa je bila počasna in v začetku 80-ih let je bil sprejet prvi okvirni program raziskovalnega in tehnološkega razvoja Esprit za obdobje 1984-1994. Od leta 1984 je šest okvirnih programov usmerjalo evropsko sodelovanje in prizadevanja na področju raziskovanja. Zadnji, sedmi okvirni raziskovalni program poteka od 2007 do 2013 in je posebej namenjen ustvarjanju rasti in delovnih mest.

EU je danes vodilna v svetu v številnih tehnologijah, sooča pa se z naraščajočimi izzivi ne le tradicionalnih tekmic kot sta ZDA in Japonska, ampak tudi razvijajočih gospodarstev kot so Kitajska, Indija in Brazilija.

Čeprav je raziskovanje v programu evropskih politik na visokem mestu, je bil za pridobitev večjih sredstev za znanost in raziskovanje potreben čas. Po podatkih Eurostata je bil izdatek za raziskovanje in znanost v Evropi v zadnjih letih 1,9% BDP-ja, medtem ko je v ZDA 2,7% in na Japonskem 3,2%. Kitajska je leta 2005 dosegla 1,3%.

Znotraj EU se izdatki za raziskovanje in znanost precej razlikujejo; Švedska in Finska vlagata v raziskave čez 3,5% BDP-ja, Ciper in Romunija pa 0,4%.

V merjenju inovacijske uspešnosti pa Evropa v zadnjih petih letih počasi zmanjšuje prepad med njo in ZDA (več na European Innovation Scoreboard 2006. Finska, Švedska, Danska in Nemčija so bile imenovane za inovacijske vodje ne samo med članicami EU, ampak tudi globalno, saj na področju inovacij delujejo veliko boljše in vlagajo veliko več od povprečja.

Cilj EU je povečati vlaganje v raziskovanje in razvoj na povprečno 3% BDP-ja do leta 2010 kot del Lizbonske strategije za rast in konkurenčnost.

»V naslednjih sedmih letih ne bomo priča le večjemu, izrazitejšemu okvirnemu programu za raziskovanje, ampak tudi povečanju odvisnosti od raziskovanja, saj Evropa vztrajno gradi družbo znanja,« je dejal Janez Potočnik na otvoritvi sedmega okvirnega raziskovalnega programa EU za raziskovanje in tehnologijo januarja 2007. Brez dinamičnega znanstvenega napredka si je težko predstavljati evropsko ekonomsko rast in ustvarjanje delovnih mest, še bolj pa nove in inovativne izdelke in storitve, ki bi evropska podjetja ohranjali konkurenčna v odprtem, globaliziranem gospodarstvu, kot je to predvideno v Lizbonski strategiji.

Evropska unija je pred kratkim povečala podporo inovacijam v Evropi. Najnovejša strokovna agencija EU, European Research Council , je bila ustanovljena na začetku leta 2007 za financiranje vrhunskih raziskav za novo tehnologijo, ki ohranja Evropo konkurenčno. Raziskovalni svet (the Research Council) razpolaga s proračunom 7,5 milijard evrov do leta 2013. Njegov zbor dvaindvajsetih uglednih znanstvenikov bo usmerjal denar k raziskovalcem in znanstvenikom, ki delujejo v Evropi, »investigator-driven« projektom v znanosti in tehnologiji ter k družbenim in humanističnim vedam. ERC si še posebej prizadeva za spodbujanje kreativnosti, tveganja in mladih nadarjenih znanstvenikov.

V letu 2008 se pripravlja še ena iniciativa, »European Technology Institute«.

Obstajata dva glavna vidika znanosti in raziskovalne politike EU: 1) do leta 2010 Evropski raziskovalni prostor (ERA) poskuša ustvariti bolj skladno znanstveno in raziskovalno okolje v EU – enotni trg znanja; 2) okvirni raziskovalni programi EU so finančni inštrumenti, ki omogočajo delovanje ERA.

Nadaljnje informacije o raziskovalnem sektorju EU lahko najdete na spletni storitvi Komisije Research, ali na Joint Research Centre, ki je bil ustvarjen za neodvisno znanstveno in tehnično podporo zasnovi, razvoju, izvedbi in nadzoru znanstvenih politik EU – v skupnem interesu držav članic.

Aktualne informacije o specifičnih pobudah in aktivnostih so na voljo na informacijski službi Cordis.