eu4journalists

Zaposlovanje – socialne zadeve – zdravje

1. Ozadje

Zadeve

• vzdrževanje konkurenčnosti v svetovnem gospodarstvu
• zaposlenost, socialne spodbude in zdravje kot razširitev Lizbonske strategije
• prestrukturiranje trga dela

Evropska unija ima največje gospodarstvo na svetu. Pozornost EU na gospodarsko rast v 80. in 90. letih 20. stoletja je v novem tisočletju omogočila širši spekter ciljev, ki prinašajo trajnostno rast, socialno pravičnost ter izboljšano zdravje in blagostanje državljanov. EU s pomočjo oblikovanja politike in spodbud poskuša vzpostaviti pravilno ravnotežje med dvema vidikoma: ostati konkurenčna na področju svetovnega gospodarstva in spoštovati potrebo po spodobnih možnostih za delo in življenje. Vsaka država pa ima svojo, notranjo politiko zaposlovanja in socialnih zadev. Potemtakem načelo “subsidiarnosti”, poudarjeno v Maastrichtski pogodbi, v določenih pomembnih zadevah Evropski uniji veže roke. V osnovi so socialne zadeve in zdravstvena politika odgovornost držav članic na nacionalni ravni.

Kot takšna je EU bolj usklajevalka, ki pomaga svojim državam članicam doseči skupne cilje vključno z enakopravnostjo, izboljšanjem delovnih pogojev, zdravjem in varnostjo pri delu ter ustvarjanjem mrež za spodbujanje mobilnosti pri zaposlovanju. Čeprav so določeni opazni preplahi glede hrane in zdravja povečali skupne ukrepe, je vloga EU še vedno le usklajevanje, povezovanje in podpiranje raziskav. Dosežki EU vključujejo širjenje European Medicines Agency (EMEA) za vključitev novih držav članic in kandidatk za vstop v EU, kot tudi znatne uspehe pri promoviranju boljših stikov med znanstveniki, mediji in javnostjo.

Najaktualnejše spodbude v zaposlovanju, socialnih zadevah in zdravju so razširitve popravljene Lizbonske strategije za gospodarsko, socialno in okoljsko pomladitev. Lizbonska strategija je bila oblikovana z namenom, da bi EU do leta 2010 postala najbolj dinamična in konkurenčna gospodarska sila, osnovana na znanju, ki bi bila sposobna stalne gospodarske rasti z več in boljšimi delovnimi mesti, boljšo socialno kohezijo ter s spoštovanjem do okolja.

Leta 2004 je Komisija na čelo odbora za revizijo Lizbonske strategije postavila bivšega predsednika nizozemske vlade, Wima Koka. Odbor je ugotovil, da pri doseganju ciljev Lizbonske strategije ni bilo konkretnega napredka in da je gospodarstvo EU na mrtvi točki. Predlagali so večjo osredotočenost na gospodarsko rast in zaposlovanje.

S problemi, naštetimi v Kokovem poročilu, se je seznanilo Partnerstvo Komisije za spodbujanje strategije Rasti in zaposlitev V zvezi z zaposlovanjem je cilj do leta 2010 70% stopnja zaposlenosti. Ključna področja vključujejo več inovacij, več in boljša delovna mesta, prilagodljivo delovno silo, boljšo izobrazbo in spretnosti, investiranje v raziskave in razvoj (R&D), izboljšanje evropske infrastrukture, učinkovit notranji trg ter boljšo uredbo.

Poročilo komisije Joint Employment Report s februarja 2007 poroča, da je brezposelnost padla z 9,1% v letu 2004 na 8,8% v letu 2005, zaposlenost pa v letu 2005 narasla za 0,8%. Poročilo tudi navaja, da je za dosego ciljev za leto 2010 potrebnih 22 milijonov novih služb. Poročilu o zaposlovanju je bilo priloženo poročilo Joint Report on Social Protection and Social Inclusion, ki je poudarilo “potrebo po napredku na območjih z revščino otrok, potrebo po aktivnem vključevanju, modernizaciji pokojninskih določb in dostopnosti zdravstvenega sistema.” Socialno poročilo navaja, da je v letu 2004 16% državljanov EU živelo v revščini, s 60% ali manj povprečnega nacionalnega dohodka.

Nova gonilna sila, dana Growth and Jobs, kaže prve znake uspehov; v letu 2006 je zaposlenost v EU narasla za 1,4%.

Prestrukturiranje trga deladela je posledica svetovne konkurence, spremembe določenih delovnih sektorjev, tehnologije, ki spreminja videz trga dela in številnih drugih faktorjev. Da bi vzdržala vse te spremembe, mora EU prestrukturirati trg dela, da bi pospešila podjetništvo in konkurenčnost. Številne politične usmeritve, ki vplivajo na prestrukturiranje, so organizirane pod Restructuring Task Force in objavljene na Restructuring forumu. Te usmeritve vključujejo:

• zakonodajo, ki zagotavlja integracijo s svetovno ekonomijo, vključno s skupnim prestrukturiranjem in izvedbo socialnega dialoga, industrijsko in podjetniško politiko, ki vpliva na ekonomski in tehnološki razvoj ter predvideva spremembe
• učinkovito politiko zaposlovanja za izboljšanje trga dela in povečanje prilagodljivosti delavcev ter investicij v človeški kapital
• EU Funding
• konkurenčno politiko, ki vključuje nadzor nad državno pomočjo in Uredbo o združitvi
• zunanjo politiko med EU in njenimi partnericami ter z zunanjimi organizacijami

Dva osnovna temelja zaposlovanja in socialnih zadev Evropske unije sta Strategija zaposlovanja za ustvarjanje delovnih mest in strategije reforme trga dela ter Socialni program, oblikovan, da zagotavlja, da celotna družba in vse regije Evropske unije občutijo koristi, ki jih prinaša rast EU.