eu4journalists

Izobraževanje, mladina, kultura

1.Proti izobrazbi in usposabljanju 2010

Stefan Wolff, profesor politologije na Univerzi v Bathu, govori o začetku resnično evropske, identitete. Napoveduje, da bodo Evropo v prihodnosti vodili ljudje, ki »se bodo zatekali k bolj enotnemu načrtovanju strategije Evropske unije in zavračali nacionalne prepire ter udrihanje po Bruslju«. Wolff te vodje poimenuje »Erasmus generacija«, po popularnem programu Evropske unije »EU ERASMUS Programme«, ki je namenjen višji izobrazbi.

V dvajsetih letih odkar je bil ERASMUS vpeljan, se je za študij v sodelujočih državah odločilo že več kot 1,2 milijona študentov. Po končanem študiju so ti študenti zaradi poznavanja drugih kultur in jezikov bolj konkurenčni na trgu dela in imajo mednarodno priznano izobrazbo.

Leta 1998 je bil na področju evropskega izobraževanja narejen pomemben korak naprej, ko so štiri ministrstva za izobraževanje – francosko, nemško, angleško in italijansko – podpisala Sorbonsko deklaracijo (Sorbonne Declaration )z namenom uskladiti višjo izobrazbo. Naslednje leto je bila Sorbonska deklaracija razširjena z Bolonjsko deklaracijo na Bolonjski univerzi, ki je najstarejša, neprekinjeno delujoča univerza v Evropi. Deklaracijo je podpisalo vseh 29 evropskih držav, ki so pričele z bolonjskim procesom, da bi ustvarile Evropski visokošolski prostor European Higher Education Area (EHEA).

Bolonjski proces je z leti naraščal zaradi naknadnih sestankov evropskih ministrov za izobraževanje in raznih izboljšav znotraj Evropske komisije.

• Praška deklaracija (Prague Declaration), sprejeta maja leta 2001 – bolonjskemu procesu je dodala tri elemente, ki vključujejo koncepte vseživljenjskega učenja, vključevanje študentov in oblikovanje evropskega visokošolskega prostora (European Higher Education Area) v bolj privlačnega in konkurenčnega z drugimi deli sveta.
• Berlin Summit September 2003 – prisotnih je bilo 40 držav, ki so poudarile, da je višja izobrazba dolžnost države in ima močno družbeno dimenzijo. Leto 2005 so postavile kot rok za kvalitetno standardni sistem za diplomsko in doktorsko stopnjo izobrazbe in mednarodni sistem priznavanja stopenj izobrazbe in študijev. Prizadevale so si za vzpostavitev močnejše povezanosti med EHEA (Evropskim območjem za višjo izobrazbo) in raziskovalnim sektorjem. Načrtovale so mobilnost narodnih posojil in subvencij.
• Bergen Summit 19-20 May 2005 – osnoval cilje za Londonsko konferenco 2007 (2007 London Summit), ki vključujejo izvršitev standardov in smernic poročila ENQA (ENQA report) in nacionalnih okvirov izobraževanja; smernice za nagrajevanje in priznavanje mednarodno pridobljene izobrazbe; ustvarjanje priložnosti za fleksibilne metode višjega izobraževanja, ki vsebuje tudi ocenjevanje predhodnega učenja; Evropski kvalifikacijski okvir za višjo izobrazbo (Higher Education European Qualifications Framework) priznava tri stopnje izobrazbe: prvo stopnjo (first degree), magister znanosti (Masters) in doktor znanosti (PhD).

Glavna prioriteta Evropske unije je postati najbolj konkurenčna in dinamična, na znanju osnovana ekonomska sila na svetu, ki bi bila sposobna prenesti ekonomsko rast z več in boljšimi službami ter z večjo družbeno povezanostjo (European Council, Lisbon, March 2000). Evropske vlade se zavedajo, da je za dosego tega cilja potrebna temeljna modernizacija izobrazbe in sistem usposabljanja. Leta 2002 so za cilj sprejeli dejstvo, da mora biti Evropa do leta 2010 priznana za svetovno vodjo na področju kvalitete izobraževanja in sistema usposabljanja.

Ministri za izobraževanje se v Programu izobraževanja in usposabljanja 2010 Education and Training 2010 program strinjajo, da morajo biti do leta 2010 doseženi trije glavni cilji za dobro državljanov in Evropske unije kot celote:

• izboljšati kvaliteto in učinkovitost izobraževalnega sistema in sistema usposabljanja evropske unije;
• zagotoviti dostopnost vsem;
• ponuditi izobraževanje in usposabljanje širšemu svetu.

Za dosego teh ciljev so soglašali s trinajstimi specifičnimi cilji, ki pokrivajo različne vrste in stopnje izobraževanja in usposabljanja (formalno, neformalno in priložnostno) in so usmerjene v uresničevanje vseživljenjskega učenja. Sistema se morata izboljšati v vseh pogledih: usposabljanje učiteljev; osnovne veščine; vključitev informacijske in komunikacijske tehnologije; učinkovitost vlaganj; učenje jezika; vseživljenjsko vodenje; prilagodljivost sistemov da bi omogočili dostopnost izobraževanja vsem; mobilnost; državljanska vzgoja itn.